Izpod čela se ozirajoč na desno in levo, je šel počasi čez dvorišče na vrt v oni konec, ki je bil najbolj oddaljen od hiše ‒ koprive so tam rasle na groblju. Pes Sultan se je ob njem vzpenjal kvišku, renčal in tulil. Vrh stopnic, stisnjeni v kot, sta stali Nanča in Jerajeva. Jerajeva je vprašala: »Ali ata res mislijo, da sin še živi?«