Opazoval je ob cesti zbrano mladino, ki je deloma stala, deloma sedela po mejnikih in po trati, in glej! njegovemu tehtajočemu očesu je najbolj ugajal premeteni obraz in ga je poklical k sebi: » semkaj, mladi gospodine!« je bil na eno, dve tam. Gospod ravnatelj ‒ to je bil mož v mornarski srajci in šlapah ‒ mu je položil roko na rame in je izpregovoril in vprašal: »Ali utegneš?« si je štel prijazni ogovor v nemajhno čast in je hitel pritrjevati, da ima silo dosti časa na prosto uporabo.