Pa je že drugi dan odpovedala, dekla namreč in ne gospa, češ da v takem čudnem gospodinjstvu ni vajena služiti, shramba je prazna, pek in mesar sta jo vpričo vseh ljudi terjala za dolg ‒ kaka sramota! ‒ in to ji tudi ni všeč, da naj bo še za pestunjo. Gospa Jerajeva je bila ogorčena. Izjavila je, da ji je najljubše, če gre takoj in ne šele čez štirinajst dni; in tako se je tudi zgodilo in je bila spet brez posla in je morala poleg dela požirati še moževe očitke.