Tiho je šla po postreščka, se z njim vrnila in jo je selil brez priprav in voza ‒ kar na hrbtu ‒ k stari Robidovi, ki je jemala dvajset vinarjev na dan za posteljo, dvanajst pa za zajtrk. Z nikomer se ni poslovila, še z Milančkom ne, revček je spal do dveh popoldne in v šoli so morali opraviti brez njega. Tudi čevljarjevega ni bilo v šolo.