Na veselici je videl tudi svojo sestrico, imela je okoli sebe veselo druščino: kodrasto, ki je bila ves ljubi dan na cesti, žužljajočo Pepico, ki je imela tako nedolžno plave oči, da ne bi nikdo verjel, da je že sedemkrat po odgonu prišla v domovinsko občino, in črnolaso, ki sta se zastonj trudila varuh in varstveno sodišče da jo spravita v kako delo ‒ izgovarjala se je, da je bolna, plesala pa je lahko noč in dan. Bile so živahne in duhovite in si je o pol dvanajstih štel doktor, praktikant na okrajnem sodišču, v posebno čast, da je smel piti z njimi bratovščino. Ni mogel verjeti, da je prav pri tej priliki nalezel uši.