Tisti dan po znameniti odborovi seji »Strune« je imel dr. dopoldne daljšo razpravo na sodišču. Šele o pol dvanajstih se je vrnil v pisarno. To pot sicer ni bil dobil pravde, toda ta okolnost mu ni grenila razpoloženja, ker se je bil v teku let povzpel do spoznanja, da je včasih bolj pošteno prav do izgubiti, kakor jo dobiti.