»Ja!« je vljudno pritrdila Nanča in videla, da ležé poleg ognjišča veje, in ko je gledala te veje, se je nehote spominjala tudi hruške, posekane iz meje. se je igral z Nančino raskavo roko in je nadaljeval svojo sladko govorico: »Mar bi se bila midva vzela,; tako bi živela kakor angelčki v raju.«
Nanči ni prijalo, da jo drži za roko in da sta sama.