Gospod je bil sam doma. Žena se je mudila v mestu pri svojih postrežbah, pa je bil poslal, da pozve, ali in kje je sestra v službi in ali bi se dalo dobiti od nje kaj posojila. Stal je pred šupo, držal roke v žepih, nežno in z občutkom je žvižgal »Kje so moje rožice?« in gledal streho, ki je imela graje vredno lastnost, da je prepuščala dež.