je spoštoval vajenca kot starejšega in prebrisanega, vajenec pa je hvaležnega srca upošteval dejstvo, da je dober del strahovanja, ki je bilo sicer namenjeno njemu, zdaj prevzel nase. Zakaj mojster je bil mož neugnanih vzgojevalnih nagonov; ni bil srečen, če ni imel koga, da ga je z besedo in dejanjem učil, svaril in vračal. Prej se je bila vsa njegova vzgojna skrb in sila razlivala le nad in njegovimi, za vzgojne namene tako priročnimi ušesi, zdaj ju je bil deležen tudi.