Starec se je ustavil, dvignil glavo in pogledal tja, kjer je stala Nanča in. In glej! ‒ obraz mu je zlezel v prijaznejše gube, pomigal je z roko in s hripavim glasom zaklical: »,!« Fant se je zasukal kakor blisk in zbežal v stanovanje, starec je spet povesil glavo in izginil s Sultanom na vrt.