Čez dvorišče je korakal s povešeno glavo proti vrtnim durim stari. Nanča ga je zapazila. Toda to pot je bila preveč razburjena, da bi se umaknila kakor po navadi; ostala je in kričala: »Ata, pomislite, bi rad požrl part, nikogar ni vprašal, kar preselil se je v šupo!« Starec se je ustavil, dvignil glavo in pogledal tja, kjer je stala Nanča in.