Pljunila je na tla: »Fej te bodi!« in pričela še huje kričati: »Maram zate, pa če bi te prinesli na zlatem krožniku: rajši volka kakor tebe!« Z rokavom si je obrisala usta in brado, potem je vzela na piko in ga pred vsem svetom obdolžila, da ji je pred tremi leti pokradel vse štrbonclje; tri je še našla pri njem, za te lahko priseže, pa kdor je te, je tudi ostale. In kdor krade štrbonclje ‒ je izvajala ‒ je sposoben vseh drugih hudobij in se mu obeta pogubljenje na tem in na onem svetu.