, ki ni bil neroden, le len, je že drugi dan zgradil iz kamenja in opeke ognjišče in s šipami zadelal; zdaj se je dalo za silo bivati notri. Še Kocmurka se je vdala v usodo, vsaj ne bo treba mesec za mesecem računati, kako si naj utrga od svojih ubogih zaslužkov najemščino. je obetal: »Do jeseni že prebijemo, do tedaj pa dobim mestno službo; prižigalec Jernač se preseli na Štajersko k hčeri, obljubil je, da bo zame govoril pri županu, da stopim na njegovo mesto ... « »Bog daj, sveta Devica!« je vzdihnila Koc in si mislila: h Kožuhovi stopim, h »kratki«, ta se hvali, kako si je dobra z županovo kuharico, morebiti bo njena beseda kaj zalegla ...