S povzdignjeno glavo in rahlo predse žvižgljajoč je zapustil sodišče. Palec desne roke mu je tičal v žepu telovnika in ljubeznivo tipal ondi spravljeni bankovec. ‒ Lep dan je bil danes, vetroven sicer in deževen in na tleh je bila žlodra, pa se je zdel vendar izredno prijazen; tako mu ni bil ugajal še noben dan, odkar je imel zadnjikrat bankovec v žepu.