Pirčevi mami je dobro delo, da se je po zaslugi mladega veščaka pokazal sramotni položaj vendar v milejši luči, in je v zahvalo odrezala še kos kruha. In ga je hvaležno sprejel, prvič, ker ni bilo doma in je bil zato še brez popoldanice, in drugič, ker kruh drugod vedno bolje diši kakor doma. Natepal je kruh in na svoj preprosti in odkritosrčni način pripovedoval zanimivo vest, da več ne: škoda se mu zdi novcev.