Kajti tam, od koder je prišel, mladina ni poznala te gosposke igre; tam so le kozo bili in lovili ‒ kar pa je bilo zrelejših, so se skušali v lučanju kamnov v lončke na brzojavnih drogih in v vlake. Pirčevi mami je dobro delo, da se je po zaslugi mladega veščaka pokazal sramotni položaj vendar v milejši luči, in je v zahvalo odrezala še kos kruha. In ga je hvaležno sprejel, prvič, ker ni bilo doma in je bil zato še brez popoldanice, in drugič, ker kruh drugod vedno bolje diši kakor doma.