si je rekel: »čakaj, misliš, da se te kaj bojim!« in je prav navkljub tudi prisedel k županu in tako sta se dva zakleta sovražnika iz sovraštva znašla za isto mizo. »Bog živi!« je spodbujal »Zlati«. »Le dajmo ga, saj ga še imamo!« in je trčil z obema mrko zročima sosedoma in, ko so izpili, je hitel točiti in govoriti: »Tako, tako, tako, očka, očka! Glejta, glejta, pa sem od kraja skoraj mislil, da sta danes tudi vidva prišla kar tako na videz se pravdat kakor župan in kakor brivec, dadada, in Hedervary, zato da si pripravdate sodnijo v Muhobor.«