Če pride do pravde ‒ še tožbe ne bere, kar človeka pogleda pa ve, kje je poštenje in kje je zvijača, dadada, še na priče dosti ne da, če so prav prisegle.« se je spomnil na svojega pastirčka, na svojo družino, ki bi potemtakem prišli ob vso vrednost v pravdi, in kosilo, ki sta se zdajle vsak v svojem kotu z njim ukvarjala, jima danes ni tako dišalo kakor druge dni. »Zlati« pa je nedolžen kakor novorojeno dete nadaljeval: »Drugi so lahko drugih misli, seveda.