Tajnik je postal, potegnil si je z roko čez visoko čelo in sive lase in še enkrat si je potegnil in tiho je odgovoril: »Misliš, da mene ne skrbi? Toda edini otrok je, stara sva, žena boleha, težko je nama poditi ga po svetu, ko je tako rad doma ‒ pa odlašava in odlašava.« »Težko je na svetu, težko!« je vzdihnil župan in se vzdignil s stola.