Spravil jo je domov, da se preobleče, pa je prišel nazaj brez nje in bil prav dobre volje.« Tako je gospa še naprej pravila o balu, in ko je bil bal do kosti oglodan, še o tem in onem, kar je bilo novega v Lučah: o dacarju, kako nagaja, o davčnem inšpektorju, kako jih privija, pa mu je zadnjič dala pod nos: ‚Kajne, gospod inšpektor, davek se pravi zato, ker se z njim človek davi!’ in o novem sodnem pristavu: ta nič ne pije, zvečer v sobi sedi in študira; mož »Zlati«, je rekel, da mu bo stanovanje odpovedal; če ne da nič zaslužiti?« Ura je bila in bila, preden je gospe potekla štrena, pa bi ji še ne potekla, da se ni razgreta gospa županja preveč smejala vsaki novici.