Po kosilu je hlapec potegnil koleselj pred hišo in vpregel kobilico, mati županja in sta se spravili v voz, dekle so ju zadelale s in ogrinjačami, dasi ni bilo mraza, oče župan je šel okoli kobilice in voza: »Glejta, da se o pravem času vrneta!« pa hi! proti Lučam. Pičlo uro vožnje, tri klance vkreber, tri klance navzdol ‒ zavoro je sukala gospa županja sama, ker se je hlapcu navzlic bodrečim njenim venomer dremalo ‒ in že so bili v Lučah. Od »Zlatega volka« se je razlegalo petje, kakršnemu so kos pivci, ki so že ob dveh popoldne »narejeni«.