Gospod doktor Gad se ni mogel dovolj načuditi izredni izobraženosti v Muhoboru. Po petem in šestem kozarcu so se razgreli in ojunačili tudi domači umetniki, da so prišli na dan s svojimi za skromne muhoborske razmere vse časti vrednimi talenti: s svojo raskavo dlanjo, ki je ob nji užigal vžigalice; mizar Rapè, ki je z eno roko dvignil stol z doktorjem vred kvišku pod strop; dacar, ki štajersko pleše z do vrha polno čašo na glavi in zna na prste brlizgati cesarsko pesem, da jo slišiš četrt ure daleč, in, ki je zapel »Pijanega študenta«. Gospod doktor Gad je kar strmel: kaj takega ni pričakoval v Muhoboru!