Že dalje časa je hranil v denarnici ponarejeno desetico; neki večer pa se mu je zamešala med pristne novce in pomotoma jo je izdal v gostilni. Doma jo je pogrešil, a ker je bil filozof in suplent, je šel in jo hotel sle deči dan zamenjati s pristno, da ne bi natakarica trpela škode. Ali natakarica ‒ ji je bilo ime, lepa je bila in sijajno neumna ‒ je že ni več imela; spoznavši jo za falzifikat, jo je bila hitro zaigrala pri kočevskem krošnjarju, kaj ve pri katerem: mar so ji stari Kočevci ‒ je rekla.