Glej si, sem rekel, bom pa pokalice pil, te mi ne morejo škodovati, bolje bo pa le videti kakor nič. Stopim torej okoli šotorov, vprašam po pokalicah ‒ toda svoji usodi nikdo ne uteče: nikoder jih niso imeli, komaj so razumeli, kaj hočem! Pač pa je občinstvo postalo pozorno name, gledalo me je kakor tujo, in prišel je glasen gospod z rdečo fasado, bil je zelo prijazen in rekel je, da je predsednik »Majolike«.