Pozval me je in glas se mu je tresel, naj izjavim čisto nepristransko in brez ozira na najino prijateljstvo, ali ni, odkar je mož, vztrajno in neutrudno pohajal vse narodne veselice od konca do kraja in ali sem ga kdaj videl na katerikoli teh veselic brez kozarca v roki. ‒ Ne, čast, komur čast, brez kozarca v roki ga nisem nikdar videl. Zahvalil se mi je in me vprašal, ali je torej taktno, da ne reče hvaležno, če se na tako gnusen način napade mož, ki je v delu za stvar siv postal oziroma plešast in ki je tako rekoč na oltarju domovine žrtvoval svoje zdravje.