Zdaj sem zapazil nenavadno resni izraz njegovega lica. Odgovoril je počasi in nepremično je zrl predse: »Narod in očetnjava in domovina, mili kraj, kaj vem, kaj je z njimi! Zanje gre sedaj skrb mlajšim in bolj poklicanim, jaz sem star, onemogel nesposoben, jaz sem ‒ upokojen rodoljub.«