Ta se je tako glasila iz njegovih ust: »Mej duš Slovani, prekleti hudič, naša reč slovanska, fiks Lavdon, sakramensko živo klije, dokler, harduš krščen, naše verno srce, krucinal krvav, za naš narod bije!« Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli. Lepo ni bilo, pa zanimivo: dragocen prispevek k domačemu narodopisju.