Popadel pa je te besede pri narobnem koncu in je zarohnel, kaj in kdo in tri sto tisoč ogrskih marogastih hudičev, on je Slovan, in v dokaz temu je pri tej priči zatulil slovansko himno. Ta se je tako glasila iz njegovih ust: »Mej duš Slovani, prekleti hudič, naša reč slovanska, fiks Lavdon, sakramensko živo klije, dokler, harduš krščen, naše verno srce, krucinal krvav, za naš narod bije!« Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli.