Župana je tiščalo v grlu, smilil se mu je mladenič, smilil pa se je tudi sam sebi, da je v takem položaju. Hotel je govoriti možate, naklonjene besede, toda vse, kar je spravil iz ust, je bilo: »Dobro, dobro ‒!« je odgovoril: »,!« oči pa so mu uhajale tja proti durim in milo vabečemu njegovemu pogledu se je vdala Čopka in stopila je k postelji. ji je nudil svojo bledo roko, rahlo jo je stisnila ‒ rdeča je bila ko in pogledovala je in pogledovala je očeta.