Lepo gorko je bilo in kar godel je predse kakor za pečjo. Seveda, ko je na končni postaji izstopil iz vlaka in sedel v domači voz, ki ga je že čakal, in ko se je potem vozil skozi Luče mimo sodnije ‒ kako neprijetne občutke mu je vzbujalo to poslopje ‒ in ko se je bližal domu, bolj in bolj se ga je zopet loteval nemir. Ne da bi omahoval v svojem sklepu, skrbelo ga je le, ali ga bo moč tako lahko izvesti, kakor ga je bilo lahko zasnovati.