Navsezgodaj je prišel župan, kmalu za njim zdravnik, ki je odredil predvsem mir, in v teku dopoldne je pri zadnjih vratih prišla v hišo tudi Čopka. Delala je zelo vljuden obraz in je odprla usta, da bi rekla gospe Podržajevi: »Dobro jutro!« ‒ pa namesto pozdrava se je pričela jokati in potem sta se jokali obe! Malo solza ne škoduje nobeni povesti.