»V imenu Očeta ‒ moliti moram za fanta ‒ v imenu Očeta ‒ samo jutri bo še doma ‒ zdaj moram le na molitev misliti in na nič drugega ‒« in počasi in pazljivo si je zopet potezala s palcem po čelu. »V imenu Očeta in Sina ‒ ne vem, kaj me nocoj tako skrbi, saj je pameten otrok in tako je priden, Bogu! ‒ V imenu Očeta in Sina ‒ na pletene jopice ne smem pozabiti, da mu jih dam s sabo, morebiti bo še kaj mraza.