Zunaj v veži ga je že pričakovala jokajoča se ‒ poslušala je bila pri kuhinjskih vratih in, ko je odhajal, hitela naokoli, da ga je ujela v veži.
Z ljubečo roko ga je vedla skozi vežo v kuhinjo. Tam so ga posadili k ognjišču, mama so skuhali vina s sladkorjem in cimetom in Krunoslav se je polagoma pomiril in tudi dar prejšnje zgovornosti se mu je zopet vrnil, Bogu!