Človek bi mislil: tega omotka gotovo ni kar tako, slu čajno in mimogrede, zdoma s seboj vzela ‒ toda uvaževati je, da ženska logika hodi svoja pota. Gospa nadučiteljeva je sklepala roke, kaj da pomeni taka velika čast, in vedla je poset v sobo. »Oh, saj moram koj domov!« je rekla županja, pa se je usedla, kakor da hoče korenine pognati.