»Krasno imate!« je zagotavljal kandidat, župan pa je vsem predstavljal: »Moja stara ‒ tole je pa naša ‚Čopka’; tak daj no, daj roko pa vsaj dober dan reci! Veste, ne zna govoriti, ima piko na jeziku!« , imenovana »Čopka«, ker je imela na čelu med bujnimi temnorjavimi lasmi majhen šopek sivih, je zardela, očitajoče je pogledala očeta, spodnjo ustnico je malce pomolila naprej ‒ zamerljivo so domači imenovali ta pojav, jokava pa je bila, če je zgornja ustnica stopila v ospredje ‒ zašepetala je: »Dober dan!« dala roko tujemu gostu, pa jo hitro zopet odtegnila, potem pa po prestani tej ceremoniji se globoko oddehnila.