Ko je vse svoje naklonjene naročnike obril, počesal in ostrigel, je šel v gostilno pri »Pošti« in tam jedel poparjene, z maslom zabeljene žemlje. Poparjene žemlje je zelo ljubil, toda v Muhoboru se niso dobile in Muhoborci so bili celo ponosni na to in so zaničevali zaradi poparjenih. Tako je polagoma prišel čas, da je sedel na pošto in se zopet odpeljal v ljubljeni domači trg.