Pripravil je stol, pripravil je vodo v umivalniku in potem so polagoma prihajali starejši in mlajši gospodje iz tega in onega urada ‒ prvi je bil vsakikrat na vrsti gospod davkar in vse je ostrigel in obril ali oboje, kakor je nanesla potreba, v splošno zadovoljnost in za groš ceneje nego brivec v Lučah, gospoda davkarja pa celo čisto zastonj. Ko je vse svoje naklonjene naročnike obril, počesal in ostrigel, je šel v gostilno pri »Pošti« in tam jedel poparjene, z maslom zabeljene žemlje. Poparjene žemlje je zelo ljubil, toda v Muhoboru se niso dobile in Muhoborci so bili celo ponosni na to in so zaničevali zaradi poparjenih.