Tako nekako je vsakikrat opravil gospod Krunoslav pri sodniku. Potem se mu je globoko priklonil, namignil zapisnikarju in šel. Toda ni šel daleč, le po hodniku do prvih pisarniških vrat, potrkal je, pogledal noter, prijazno voščil dobro jutro, vrata zopet zaprl in šel k bližnjemu, kjer je enako storil.