Skraja sem mislil, da je pravdo dobil, ker je tako živo pritrjeval sodniku, češ da bi bil sam tudi tako razsodil in da pritožba tako ne bi imela uspeha. Potem, pri pivu, mi je povedal, da je pravdo izgubil in da se bo pritožil zoper sodbo, ki jo bodo »zgoraj« prav gotovo z velikim konduktom pokopali. Omenil je, da je poprej pritrjeval sodniku le iz običajne vljudnosti, nekoliko pa morebiti tudi zaradi tega, da bo sodnik, nič hudega sluteč, sestavil pismeni izdatek sodbe bolj površno in jo bo potem še laže pobijati v pritožbi.