Pričela me je seveda tikati, in rekla, da je sedaj vsa ... in da mi hoče zaupati, kaj se ji je sinoči sanjalo. Prikazal se ji je sv. v vsi gloriji, kakršen stoji v kapelici poleg tetine hiše, jo blagoslovil in ji obljubil, da bo srečna z menoj, naj le njemu, sv., zaupa, ‒ hkrati pa se bridko pritožil, da mu že tri tedne, odkar je ona odšla v Ljubljano, ne brli več lučca, ker mu živa duša v naprednem ne privošči olja v njegovo svetilko. To se ji je sanjalo.