Bila je zelo živahna in podobna »dakeljnu« mojega prijatelja. Na poti proti domu se mi je brez ceremonij pridružila; ‒ ona stanuje v Rebri, jaz pa v Florjanskih ulicah; vso pot je migala z jezikom in pravila o teti, ki ima v štacuno, o čudnih oblekah in frizurah dam pri koncertu, potem, da imam jaz tako znan obraz in da sem podoben, ne vem, ali rajnkemu njenemu očetu ali rajnki materi ‒ in še petnajst drugih zabavnih reči. No, spanja mi ni motila, in ko me je zjutraj zbudilo bingljanje in brenčanje tramvaja, je bila že pozabljena.