Sedela je poleg mene in me, oprezno me premotrivši od pet do glave, vprašala, kje in kdaj se bo prikazala »divja žena«; godba je namreč baš svirala Dvořakovo skladbo tega imena. Moje pojasnilo, da je v nocojšnjem koncertu ne bo videti, jo je razočaralo in po končanem komadu je dala duška svoji slabi volji z opazko, da sploh ta godba ... in tudi ta kapelnik ... zakaj kaže hrbet tako odlični gospodi, ki posluša, in da se ji zdi, da je v to vse bolj tako ... Celih stavkov menda ni posebno ljubila in njen predolgi jeziček se ji je pri sikavcih zadeval ob zobke.