Zamudil ni nobene predstave: »Potovanje okoli sveta« je videl vseh desetkrat, bral je vestno vse kritike (bojazljivo je omenil, da mu naše zadnje niso bile čisto jasne, kar se mu zdi zelo čudno ...), stopil je v dotiko z gledališkimi krogi in kratko malo, sedaj misli, da bi bil zrel za gledališkega poročevalca! ‒To je bilo vse prav lepo! Saj smo bili v resnici krvavo potrebni kritika!