Dospevši v Ljubljano, sem šel seveda po stari slovanski šegi kazat svojo opico k »Domačemu petelinu«, kjer je bil običajni žurfiks z ženstvom; bili so pa že vsi tako dobre volje, da moje opice niti opazili niso. »Naša« s svojimi malce rdečkastimi lasmi ‒ rdečkaste lase zelo ljubim ‒ je praznovala svoj god in bila in ljubezniva, da nikoli tega! Ugajala mi je ta večer pa že res tako in priznavam, da nisem samo o vremenu z njo govoril.