je zahteval »Narod«, a ko mu ga je strežeče bitje prineslo, si je menda stvar premislil in ga niti v roke ni vzel. Potem smo jo urezali navzdol proti jezeru in srečali dve ljub ljanski narodni dami, ki ju je naš krepki unisono pozdrav: »Na kved′r!« očitno zelo prijetno iznenadil. Spotoma smo se oglasili še v »Zdraviliškem domu« na nekaj kelihov črnega piva, ker se je nenadoma spomnil, da še ni vsega »Naroda« prebral; a ko ga je videl slučajno že ležati na mizi, za katero smo sedli, se zanj niti zmenil ni.