Segli smo po planinski knjigi in zapisali vanjo: »Namenjeni na, prenočili v Aljaževi koči, pa se morali, žal, vrniti zaradi dežja.« To smo zapisali zaradi tega, da bi se jezili nekateri planinski matadorji in bahači.
Potem pa ‒ ravno četrti liter smo pičnili, ura je kazala tri četrti na opoldne in iz kuhinje je smrdelo po loju, se je rodil naš novi pozdrav: »Na!«