V moje veliko začudenje je pa sodnik pristopil k Ažmahu, ki je iz previdnosti hitro umaknil roko s čikom za hrbet, mu pričel pretipavati glavo, zapirati in odpirati oči, gledati vanje, mu tolči po kolenih, še jezik njegov je hotel videti! Vse to nevajeno zagonetno ravnanje je spravilo dobrovoljnega Ažmaha iz ravnotežja in plašen in z negotovim glasom je vprašal: »Pa ne, da bom kaj postov dobil?« Sodnik ga je pogledal z dolgim in ostrim pogledom in ukazajoče mu je velel: »Nič ne boš dobil, nobenega posta, niti zapora ne!