Obsojenci so zganili glave, malo zakašljali in vzdihnili; spogledali so se počasi in potem je najmlajši, tisti, ki je imel šele 68 let in leseno nogo, v imenu vseh izrekel najvdanejšo zahvalo za naklonjeni zapor, naj ga Bog tisočero povrne gospodu sodniku! Hkrati je pa ponižno prosil, da bi smeli biti z milostnim dovoljenjem sodnika zaprti skozi vso zimo, vsaj tja do velike noči ... Tovariša sta z globokimi vzdihi in pritajenim enakomernim mrmranjem podpirala govornika in slepec je stis kal med prsti dolg z debelimi, črnimi jagodami: morebiti sta molila ...