Kazali so svoje žuljave roke in svečano rotili tako pekel, ki naj jih pri tej priči pogoltne, kakor tudi strelo, ki naj jih z jasnega ubije, ako ni res, da so do zadnjega vztrajno delali in si pošteno svoj kruh služi li po širni ogrski deželi; samo ta hip so slučajno brez dela, ker so izgubili delavske bukvice, župan pa jim ne da drugih, češ da po novi domovinski postavi ne spadajo več v njegovo občino ‒ » Bogu«, je rekel ta! Zato odklanjajo sleherno kazen, zlasti pa, so namigavali, prav nič ne reflektirajo na obetano jim sinekuro v prisilni delavnici. Odkritosrčno povem: Jaz bi bil v zadregi, kako soditi!