Sprejeli so nas sicer zelo častno: primerno našemu ugledu ‒ ali jed in pijača sta bili za dvojko in živeti smo morali ob samih mehko kuhanih jajcih in ob slivovki. Edino, kar nam je ugajalo v čitalnici, so bile velike sobane, kjer nas ni zvečer motila živa duša. V eni smo naleteli na harmonij ‒ ne vem, ali je bil čitalniška last ali ga je bil kdo tam pozabil ‒ in uprizorili smo v teku treh večerov našega ondotnega bivanja dve operi in en oratorij z velikim moralnim uspehom; na Turjaškem trgu se je kar trlo občinstva in morali smo naposled zaradi policijskega ukaza med posameznimi točkami zapirati okna.